Kaj je psihoterapija?
Psihoterapija je namenjena ljudem, ki imajo željo postati bolj oni sami, avtentični in umeščeni v tukaj in zdaj. Pot do tam pa ni lahka.
Obisk psihoterapevta je pri nas še vedno lahko obremenjen z negativno konotacijo. Sprejemljivo je, da ko preobremenimo telo (phýsis), smo fizično poškodovani in rešitev ponudi obisk pri fizioterapevtu, ki nam ponudi nabor vaj, trening za krepitev preobremenjenega dela telesa.
Ko preobremenimo del, ki je ključen za človeka in njegovo najmočnejše orodje in osnova za umestitev v svetu lahko govorimo o poškodbah duha (psyche). Takrat nam pomaga obisk psihoterapevta, ki nam ponudi način za krepitev duha, psihe. Pri tem psiha ni tako oprijemljiva kot telo. Največkrat ne gre za radikalno preobremenitev, ko se nekaj zlomi. Da je prišlo do psihične preobremeitve opazimo, ko vidimo da nekaj ni prav. Ni prav v našem počutju, odnosu do naših bližnjih, podjetju...
Psihoterapija je namenjena ozaveščanju teh vzorcev, načinov delovanja in doživljanja, ki za nas niso več koristni. V psihoterapevtskem procesu je pomemben odnos med klientom in psihoterapevtom. Delno potekajo ure v obliki pogovora, predvsem pa je pomemben stik med dvema človekoma.
Odnos med klientom in psihoterapevtom
V terapevtski sobi s klientom/ko, v varnem okolju, raziskujeva, kaj je dejansko njegova resnica. Uči se zavedanja doživljanja telesnih občutkov, čustev in mišljenja. To je celostno zavedanje človeka v tem trenutku. Zavedanje je prva podpora, ki jo potrebujemo za razreševanje težav. Moja naloga je podpora in usmerjanje klienta da ojača svoje zavedanje. To je prvi del terapije, ki lahko pomeni za posameznika veliko spremembo.
Odnos med klientom in terapevtom je zelo pomemben pri reševanju težav. Pomembno je da se v odnosu vzpostavi zaupanje, da lahko postopno (v svojem koraku) klient odpira boleče in ranljive dele sebe, kar pripelje do spremembe, ki jo pogosto čutimo kot celjenje ran.
Po tem, ko je zaupanje do neke mere vzpostavljeno s klientom raziskujeva kako doživlja določene situacije (ki jih večinoma sam izbere), greva v čim boljše zavedanje sebe tukaj in zdaj, kaj je potreba v tem trenutku, kaj je ovira... Kako se zaustavlja? Poskušam podpreti radovednost klienta pri samospoznavanju svojih močnih plati in strahov. Kot druga oseba v terapevtski sobi občasno delim svojo izkušnjo v trenutku ali povem nekaj o sebi (ko je to podporno).
Kdaj je smiselno priti na terapijo?
Pogosto pridemo na terapijo z idejo, da bi morali biti drugačni. Želimo imeti določene lastnosti (biti bolj močni, pogumni, umirjeni, pametni, zabavni, odločni...), takrat bo naših težav konec. Celotna družba in vzgoja je usmerjena v idejo, da nam bodo spremembe v tisto ali ono smer prinesle srečo. No, problem je v tem, da ko se začnemo siliti, da bi bili drugačni smo vedno bolj oddaljeni od tega kar dejansko je. V notranjih bojih (konfliktih) izgubimo veliko energije. So dnevi ko smo »dobri« in dnevi, ko nam je spodrsnilo. V tem je veliko krivde, sodb, slabe volje in boja.
Ponavadi se za terapijo odločimo, ko se v življenju počutimo kot da smo v začaranem krogu. Sami ne najdemo rešitve in smo v stiski (si želimo spremembe). Lahko se nam dogaja, da imamo nezadovoljujoče odnose z drugimi, konflikte, ki ne vodijo k rešitvam, mogoče smo bolni, ne moremo spati, imamo strahove, ki so tako neprijetni, da nam grenijo življenje, smo obupani, smo doživali veliko izgubo... razlogov je veliko.
Ko odraščamo se naučimo soočati s svetom (okolico) na določen način. Ti načini (nekateri od njih) nam potem v odraslem življenju ne služijo dobro. Takrat je smiselno obiskati psihoterapevta. Namen terapije je zavedati se na kakšen način stopamo v stik z okoljem in kako se lahko odločimo drugače. Spremembe vzorcev potekajo celostno. Ljudje smo celostna bitja – smo čustveni, miselni, telesni in duhovni. Prava sprememba vključuje vse te dele hkrati.
Kako se spreminjamo?
Način kako pridemo do realne spremembe, kjer se spremenimo v bistvu (in s tem naše vedenje), je po drugi strani usmerjen bolj v nas. Preko učenja zavedanja sebe se počutimo bolj podprti, močni, prisotni. Iz boljšega zavedanja svojega doživljanja in potreb se ustvari veliko energije (spontano), kjer je pomembno, da dobro presodimo smer, ki je za nas smiselna. Se v akciji (ki ponavadi sledi doživljanju vznemirjenja, energije), usmerimo v smer oz izberemo tisto kar je v skladu z nami ali se z zavedanjem odločimo, da naredimo nekaj kar je v nasprotju z našimi potrebami in se s tem pomirimo. Postanemo bolj odgovorni za svoja dejanja in v tem močni.
Pomemben del terapije je usmerjenost k sprejemanju samega sebe v določenem trenutku. S tem mislim na sprejemanje naše izkušnje – je to kar je.
Kaj pomeni raziskovanje izkušnje?
Raziskovanje poteka v določenem trenutku, tukaj in zdaj. Klienta vodim, da ozavešča trenutno izkušnjo. To vključuje telesne občutke, čustva, misli in spomine. To zavedanje nam nudi orientacijo, da se znamo usmeriti v za nas smiselne smeri v življenju in živeti bolj zadovoljno, izpolnjeno življenje. Včasih je čustveno doživljanje tako neprijetno, intenzivno, da potrebujemo nekaj časa, da pridobimo »kondicijo« in lahko ostanemo s tem kar je. Postopno se v tem učenju zgodi sprememba, nekaj novega in ne počutimo se več, da tičimo na mestu. To ni tako lahko kot se sliši. Potrebujemo dodatno podporo, ki se razvija postopno iz odnosa s terapevtom, večjega zavedanja sebe in novih pozitivnih izkušenj...
Eksperimentiranje z novim
Poleg raziskovanja izkušnje v določenih trenutkih med terapevtsko uro lahko predlagam eksperimentiranje ali poskušanje novih načinov. Lahko predlagam spremembo glasu (volumen), razne stavke, telesne položaje, pogovor z osebo, ki si jo domišljamo, da je prisotna.... Namen teh poskušanj novosti ni sprememba vedenja temveč zavedanje kako nam je v teh situacijah, kako se počutimo – čustva, občutki, misli, kaj potrebujemo, kam je za nas naravno, da se usmerimo.
Pri vseh teh »eksperimentih« zaupam da bo oseba nasproti mene sama našla svojo pot (ob podpori in dobremu stiku med nama). Verjamem da vsak od nas najbolje ve kaj je smiselno, koristno in hranljivo zanj.