Osebno se, odkar pomnim zanimam za človeka. Sprašujem se kako posamezniki delujemo in na kakšen način se povezujemo. Svojemu interesu sem sledila, ko sem leta 1995 vpisala študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nadaljnje iskanje odgovorov me je vodilo v geštlat terapijo, smer psihoterapije, ki me je vodila v osebnem in poklicnem življenju do presenetljivih spoznanj.

Po diplomi sem se kot svetovalna delavka zaposlila na srednji šoli, kjer sem tudi poučevala psihologijo.

Po petih letih sem se odločila za zaposlitev v Društvu "Projekt človek", kjer sem delala kot psihoterapevtka s posamezniki, svojci in skupinami odvisnikov. Zadnja  leta pa razvijam samostojno prakso
in se nadaljnje osebnosno razvijam.

Sem članica Slovenskega društva za geštalt terapijo (SLOGES) in delujem v skladu z etičnim kodeksom tega društva.

​

Kot psihoterapevtka se usmerjam v to da sprejemam realnost vsakega posameznika kot resnično. Med uro usmerim pozornost na doživljanje osebe, ki je nasproti mene. Poskušam se vživeti vanjo. Biti v njenih čevljih. Sprejeti njeno izkušnjo. Osebno ne verjamem, da se spremenimo, ko se kritiziramo ali pritiskamo nase, da bi morali biti drugačni. Prava sprememba (v našem bistvu) nastane, ko se sprejmemo, ko se počutimo sprejeti in slišani. Tako se počasi odpiramo drugi osebi, vzpostavimo zaupanje in pustimo, da se nas dotakne. Namen terapije, je da postanemo vedno bolj mi sami, avtentični, z zavedanjem sebe.